Zakaj bi morali spodbujati otroke k poslušanju telesa in ne samo glave (kot nas svet uči)

Povej mi … kolikokrat si že rekla svojemu otroku:

• “Poslušaj, kar ti pravi učiteljica, prav?”
• “Ti samo naredi, kar ti reče trener, OK.”
• “Sledi navodilom in ne ugovarjaj.”
• “Poslušaj babico in ji pomagaj.”
• “Naredi, kar ti rečem.”

Velikokrat, kajne?

Jaz dvigujem roko in verjamem, da smo vsi že bili tam.

Navsezadnje je to dober nasvet, kaj se ti zdi? Ali smo zgolj naučeni verjeti, da je temu tako? Kaj pa ti meniš o tem?

No, meje so pomembne in določene je res dobro spoštovati, ampak, ali veš, da sem ravno preko Human Design spoznala, kako otroke vseeno prepogosto nevede učimo, naj ignorirajo sami sebe in vse zaupanje predajo v nekoga drugega.

In preden začneš razmišljati, da pišem ta blog z namenom, da te prepričam, kako moramo otroku dovoliti nenadzorovano tekati čez cesto, pustiti razmetano za seboj, ignorirati domačo nalogo in za večerjo pojesti 3 sladolede, ker tako čuti – no, ne stremim k temu.

Zadeve so veliko globlje in tja se bova podale.

Naj ti objasnim moj pogled glede te tematike.

Živimo v svetu, ki naravnost OBOŽUJE pravila in ki nas uči, kako bomo srečni le, če se držimo znotraj črt pobarvanke, ki jo drugi izrišejo za nas.

Od rojstva dalje smo pogojeni k sledenju določenih norm, obnašanju na družbeno pohvaljen način in sprejemanju odločitev na podlagi tega, kar nekdo drug pravi, da je prav.

Ne glede na to, ali gre za šolski sistem, družinske tradicije ali družbena pričakovanja, naši otroci nenehno poslušajo sporočila o tem, kdo bi morali biti in kako bi morali ravnati v določeni situaciji.

In ja, tudi midve sva šli čez to pogojevanje in te vzorce zdaj najverjetneje še vedno, tudi ti, prenašaš naprej na svoje male zakladke.

Pomisli, kaj nevede počnemo (ja, tudi jaz se zalotim pri tem), ker mislimo, da je to dobro zanje: spodbujamo jih, naj “izberejo pametno”, “se obnašajo odgovorno”, “odločijo za tisto bolj varno in logično možnost”.

Potem pa jih hvalimo in smo vsi ponosni, ker so ravnali in se obnašali, tako kot smo mi želeli.

Ampak, ali veš kakšno sporočilo pa v teh primerih pride do njih?

Takšno: “Ignoriraj svoje naravne instinkte v korist pravil, logike in zunanje validacije. Izberi raje tisto, kar je bolj “primerno” ali “normalno”, namesto tega, kar ti govorita tvoje telo in duša.”

Otroške duše so tako čiste in neomadeževane z barvami drugih ljudi. Vedo, kdo so. Vedo, kaj hočejo. Znajo se poslušati.

Potem pa smo tukaj mi. Odrasli, ki smo že tako zasidrani v vse “Kaj pa če-je” in vse strahove, ki jih pridela naša glava, da namesto, da bi jim dovolili globoko zasidrati te močne notranje občutke in instinkte, jih nehote učimo iskati odgovore zunaj njih.

In če si zdaj misliš “Rada bi to spremenila!” in se hkrati sprašuješ “Ampak kje naj začnem?”, potem zlata moja, ki se zavedaš svoje pomembne vloge pri vzgoji otroka, ti z največjim veseljem pokažem, kako ti lahko pri tem pomaga poznavanje Human Design strategije in notranje avtoritete tvojega otroka.

Human Design sistem je mešanica astrologije, čaker, kitajskega I-chinga, kvantne fizike in malo čarovnije (v redu, ne prav čarovnije, a zagotovo se zdi tako).

Pomaga nam razumeti, kako smo mi in naši otroci povezani ter kako smo naravnani za komuniciranje s svetom.

Predstavljaj si ga kot vrtnarjenje.

Nekatere rastline potrebujejo veliko sončne svetlobe in prostora za rast, spet druge uspevajo v senci in si vzamejo čas za cvetenje.

Human Design nam natančno pokaže, kakšna “rastlina” je naš otrok in kako ga najbolje negovati. Omogoča nam vpogled v njegove naravne prednosti in izzive, ter v to, kako je zanj najbolj naravno in skladno premikati se po svetu.

Human Designu bi tako lahko rekli kar zemljevid, ki te vodi do razumevanja otrokovega (in tvojega) pravega jaz-a.

Za najbolj lahkotno (in z dušo skladno) manevriranje skozi pot, ki se ji reče življenje, pa nam ponudi dve resnično pomembni znanji o:

• STRATEGIJI – predstavljaj si jo kot veter v naših jadrih, ki nam pomaga krmariti v pravi smeri skozi življenjske preobrate
• NOTRANJI AVTORITETI – predstavljaj si jo kot z dušo usklajenim notranjim glasom telesa, ki nas vodi brez hrupa zunanjih mnenj ali strahov uma.

Družba ljubi red, predvidljivost in pristope, ki ustrezajo vsem. Ampak veš kaj? Human Design pravi, da ena velikost NE ustreza vsem.

Ja prav si prebrala. Human Design nas ne uči, da moramo slediti nekomu zunanjemu (niti meni, ki ti to pravim), ampak spodbuja posameznike, da začnejo poslušati sebe.

In priznam, da mi je ravno ta temelj osebno kar zamajal tla pod nogami, ker sem bila toliko let naučena zgolj logičnega sprejemanja odločitev.

Poglejva zakaj pa je vseeno nekaj najboljšega narediti ta skok zaupanja.

Naš um je neverjeten. Ta medalja mu res pripada.

Pomaga reševati uganke, organizirati seznam opravil, računati in se (včasih) spomniti rojstnih dni.

Ko pa gre za nalogo sprejemanja odločitev, ki naj bi bile usklajene s tem, kdo v resnici smo … hja, no … tukaj ne dobi niti pohvale za četrto mesto.

Drugače povedano – to že dooolga leta ni več njegovo kraljestvo, a vseeno se sili, da bi ostal na prestolu.

Kakšna pa je realna slika?

Strategijo in notranjo avtoriteto vsakega posameznika si lahko predstavljaš kot osebni GPS, ki vedno usmerja v pravo smer ob pravem času.

Naš um pa izgleda kot en rahlo nadležen, pretirano klepetavi sopotnik, ki non-stop sprašuje, dvomi, opozarja, straši in načrtuje, po njegovem mnenju, “varnejšo” pot.

Um je zasnovan za analiziranje, primerjanje, predalčkanje in varovanje. In čeprav je njegova naloga zelo koristna ob prečkanju ceste ali pri izogibanju “spoilerjem” preden si ogledamo nov del najljubše nadaljevanke, izhaja pri odločitvah še vedno večinoma iz strahu, kot pa iz moči.

Naš um se nenehno igra igro “Kaj pa, če …” – “Kaj pa, če ne uspem? Kaj pa, če me ne bodo marali? Kaj pa, če se zmotim? Kaj pa, če ne izkoristim priložnosti?”

Se ti zdi kaj znano?

In fora je, da družba podpira in krepi to standardizirano, na strahu temelječe odločanje in stalno spodbuja z opozorili, da “jaz” (beri kot: starš, učitelj, šef, družbene norme), vem več o “tebi” (beri kot: otrok), zato me poslušaj in se zanašaj name, ko ti povem, kaj je dobro, da narediš.

Iskanje odobritev v drugih nas učijo že od malih nog.

Ampak, a si predstavljaš kako drugačen bi bil svet, če bi lahko vsak otrok odraščal z vedenjem, da ima v sebi orodje – svoj notranji kompas – ki mu pomaga sprejemati najboljše odločitve za svoje življenje??

Neeee, ne bi bil egoističen svet, kjer bi vsak počel, kar mu paše, brez da bi se oziral na druge (ker, kmh, v takšnem svetu že živimo, ker ignoriramo klice naše duše), ampak bi bil svet, kjer bi ljudje kljub izzivom znali najti zadovoljstvo, mir, uspeh in navdušenje.

Ko naše otroke učimo zaupati svoji notranji avtoriteti, jim pomagamo sprejemati odločitve, ki so v skladu z njihovim resničnim jazom, namesto tistih, ki temeljijo na strahu ali tem, kar drugi mislijo, da je prav zanje.

Ker veš, telo pozna stvari, ki jih um ne.

In ko se otroci odločajo z umom, jih pogosto žene strah – strah pred napačno izbiro, zavrnitvijo, neuspehom, itd. In ko se nenehno zanašajo na zunanje avtoritete, se naučijo ugibati o sebi, iskati odobravanje in izpolniti pričakovanja, ki niso v skladu s tem, kdo v resnici so, samo zato, da bi se izognili slabim občutkom.

In to je krog, ki ga želimo prekiniti.

Z znanjem Human Design lahko pomagaš svojemu otroku ponovno povrniti moč v njegovo telo in ga podpirati pri sprejemanju opolnomočenih odločitev tako, da se uskladi s svojo notranjo (in ne zunanjo) avtoriteto.

Kakšno darilo pa sploh to prinese otroku? Namesto, da bi ga skrbelo, kaj si drugi mislijo ali kako bi se moral obnašati, se nauči samozavestno in pristno zaupati svojemu procesu.

Kako torej kot starš otroka učiti, naj v prvi vrsti zaupa svoji notranji avtoriteti namesto svojemu umu ali neki zunanji “sili”?

• spoznaj njegov Human Design energijski tip, strategijo in avtoriteto

Za to obstaja veliko brezplačnih spletnih virov, ki ti izrišejo Human Design telesno karto in dajo vpogled v to, kako so zasnovani za sprejemanje odločitev. Vse kar rabiš za to narediti je, da v Google vpišeš “Human Design chart” in rojstne podatke.

Za več informacij kaj pomeni kaj, ti BREZPLAČNO podarjam tudi 1. del eknjige, ki je izšla v zbirki “Kako vzgajati glede na Human Design zasnovo otroka”, ki si ga lahko PRENESEŠ TUKAJ.

• opazuj njegove naravne odzive

Ko spoznaš njegov Human Design energijski tip, strategijo in avtoriteto, bodi pozorna na to, kako se odziva v različnih situacijah (preden mu začne kdo svetovati).

• spodbujaj sprejemanje odločitev preko telesa

Ne sprašuj ga, kaj misli o nečem, ampak raje kaj čuti. Spodbujaj ga, naj prisluhne in posluša svoje telo.

Kopico praktičnih idej glede komuniciranja z otrokom na podlagi strategije in avtoritete sem združila v 2. in 3. delu zbirke eknjig “Kako vzgajati glede na Human Design zasnovo otroka”. Komplet dobiš tukaj.

• začni se zavedati, kdaj hočeš preglasiti njegovo avtoriteto s svojo

Kot starši lahko hitro vskočimo v situacijo in “popravljamo” svoje otroke, ko ne delajo tistega, kar mislimo, da je najboljše zanje. Toda, ko boš razumela njegovo zasnovo, boš videla, da je tudi njegov način pravi. In tudi, če bo videti popolnoma drugačen, je to v redu! Naše duše niso narejene iz istega kalupa, niti od dvojčkov ne.

• bodi vzor

Otroci se učijo z zgledom, ampak to itak verjamem, da že veš. Zato, če želiš, da tvoj otrok zaupa svoji notranji avtoriteti, začni eksperimentirati tudi ti s svojo. Odpravi se na potovanje razumevanja svoj Human Design zasnove.

Skratka, če naučimo oz. spodbujamo naše otroke zaupanja v svoje telo in notranjo avtoriteto, je, kot bi jim dali v dar najbolj zanesljiv kompas, ki jim bo pomagal navigirati v tem svetu polnem motenj in hrupa.

Ker pomisli:

• Kolikokrat si se odločila na podlagi tega, kar so ti drugi rekli ali te prepričali, da je najboljše zate, potem pa videla, da to sploh ni skladno s teboj?
• Kolikokrat si rekla ja, samo zato, ker si bila v strahu, kaj se bo zgodilo v nasprotnem primeru, potem pa si se vsak sleherni dan počutila nepovezano in neizpolnjeno?

No, jaz velikokrat. Prevečkrat.

Ker, kaj pa, če bi svoje otroke spodbujali, naj sledijo svojim notranjim signalom, namesto, da vedno poslušajo zunanje glasove, mnenja in se odločajo na podlagi njih?

Predstavljaj si otrokovo notranjo avtoriteto kot svetilnik, ki jih varno vodi skozi razburkano morje življenje. Ko ga naučimo poslušati to svetlobo – ne glede na to katero izmed sedmin avtoritet ima – mu pomagamo izogniti se skalnatim obalam dvoma in zmede.

Če mu pa stalno govorimo, naj se prebija skozi izčrpanost, ugajanje drugih za ceno lastne sreče ali naj ignorira svoje instinkte, pa je vse kar delamo samo to, da malo po malo ugašamo ta svetilnik.

Zato, bodimo pozorni. Opazujmo. Preizkušajmo. Dajmo spoznati njihovo zasnovo in eksperimentirati.

Spodbujanje otroka, da sledi pozivom svoje lastne strategije in avtoritete, ne pomeni, da ne bodo delali napak ali nikoli padli – pomeni pa, da se bodo naučili vstati in iti dalje na podlagi svoje lastne, nezmotljive intuicije, ne pa zunanjih pričakovanj. Zmožni bodo zaupati vase, ne glede na to, kaj pravi svet okrog njih.

In ko rečejo, da so utrujeni, dajmo spoštovati njihovo potrebo po počitku. Ko so nad nečim navdušeni, negujmo to iskrico. Ker to je tisto, kar jim bo dalo samozavest, odpornost in močan občutek lastne vrednosti (ne pa slepo uboganje in odločanje na podlagi uma).