05 Ko sem izbrala sanje namesto varnosti

Svet osebnega razvoja – začetek nove poti

Pri 22-ih sem prvič odkrila svet osebnega razvoja. Spoznala sem moči sanj, ciljev, samospoštovanja, ljubezni do sebe, trike notranjega kritika. Vse to znanje me je navdajalo z energijo tisočerih sonc.

Ko sem požirala znanje o tem, sem se počutila, kot da sem končno nekaj, kar ima smisel zame. Nekaj, kar mi je namenjeno. Kjer sem se počutila doma.

In prvič sem dobila občutek, da mogoče ni z mano nič “narobe”, ampak sem se samo celo življenje učila napačnih pravil o sebi.
Požirala sem knjige, videe, pogovore, ideje, ki so se navezovale na omejujoča prepričanja, podzavest, notranjega otroka, navade. Ma ni da ni.

Zavestno sem se začela dajati izven cone udobja, šla delati študentska dela, ki si jih nikoli prej ne bi upala delati, samo zato, da sem dokazala sebi, da zmorem.

In vsaka nova izkušnja mi je dala vedeti, da obstaja drugačna pot od te, ki sem jo bila toliko let naučena.

Dvojnost med starim in novim svetom

Istočasno, kot sem odkrivala ta nov svet, sem pa še vedno plula v starem. Nisem imela jajc pustiti faks v tretjem letniku. Če sem zgurala po enem pavziranju in enem ponavljanju do 3. letnika, pa ja bom zgurala še naprej.

Vseeno sem bila ekspert rinjenje z glavo skozi zid, tudi če ni nekaj, kar bi me veselilo. Ali ne vsi tega delamo?

In res sem rinila naprej. Po pravici povedano, nimam pojma kako sem naredila faks, za katerega sem čisti antitalent.

Prelomna odločitev: varna pot ali sledenje sanjam

Potem pa je prišel absolvent in odločitev. Naj si poiščem službo v smeri, ki jo študiram ali naj odprem svoj s.p. in sledim svojim sanjam.

Torej, ali naj grem po varni, logični, ta “pametni” poti, ker se pač tako dela. Češ, če greš nekaj študirati, pa ja si boš poiskal delo v tej smeri, ker drugače, ali ni škoda vseh let, ki si jih zapravil za faks?

Ali naj izberem pot brez garancij, brez jasnega plana, ampak napolnjeno z občutkom, ki ga nisem mogla več ignorirati??

Koliko sem vesela, da sem bila takrat norec in izbrala to drugo opcijo. Sicer se kdaj še vedno križam, ker vedno izberem nek “struggle” namesto mirne poti, ampak sem pomirjena, ker vem, da je tudi to v mojem dizajnu.

In tako se je mladenka Aneja v svojih dvajsetih podala v poslovne vode.

Brez pravega “plana B”. Brez občutka, da ima vse pod kontrolo, ampak pa z neko tiho notranjo odločnostjo, ki je bila močnejša od vseh dvomov.

In če sem čisto iskrena? Nisem imela pojma, kaj delam, ker ne izhajam iz podjetniške družine, nisem imela nobenih praktičnih izkušenj (čeprav vem, da bi mi to olajšalo milijon stvari), sem imela pa ogromno volje in notranje iskre, za katero sem vedela, da ne more ostati skrita v eni škatlici.

Ustvarjanje, vpliv in prvi uspehi

Pred seboj sem cel čas imela izrisano samo eno sliko – čimveč puncam, ki so doživljale enake občutke kot jaz, pokazati, da se da izbrati drugo pot.

Pač, s svojim plamenom sem želela prižgati tudi svečke drugih, ker s celim svojim bitom verjamem, da podpora in prijazna beseda prineseta veliko več dobrega kot pa kreganje.

Prvi koraki so bili daleč od glamuroznih in seveda so prišli tudi strahovi, dvomi in momenti, ko bi najraje pobegnila nazaj na “varno”, ampak zdaj, ko pogledam nazaj, lahko rečem samo “what a ride!!!!”.

Citati, ki sem jih ustvarjala na Facebooku, so dosegli na tisoče Slovencev, moji spletni tečaji o ciljih in samozavesti so mnogim ženskam (pa tudi moškim) ponovno dali upanje in voljo v življenju.

Potem so prišli planerji Ustvarjam sanjsko leto, ki so postali nekaj, kar je preseglo vse, kar sem si takrat sploh znala predstavljati. Še zdaj, toliko let kasneje, kar jih ne več izdajam, se me spomnite in mi pišete, koliko so vam pomagali.

Lepo, lepo obdobje. Polno tudi skrbi, ampak predvsem lepo.

In ko že misliš, da imaš vse pogruntano in da boš samo fural stvari naprej, pride lajf in ti stvari spet zasuka za 360 stopinj in te spomni, da v resnici nikoli nimaš vsega “pod kontrolo”.