O viziji

in Aneji

Ko sem bila majhna, sem si pogosto želela, da bi me nekdo res videl.

Da bi me slišali, še preden bi morala kaj dokazovati.
Da bi mi nekdo rekel: “Taka, kot si, si dovolj.”

A tega občutka nisem poznala.

Kot mnogi od nas sem odrasla ob tišini, ki je skrivala čustva,
in ob pravilih, ki so učila, da moramo biti “pridni”, ne pa pristni.

In tako sem postala mojstrica skrivanja svoje iskrice, v upanju, da bi tako le bila kje končno sprejeta.

Že dolga leta preden sem postala mama, pa sem začutila, kako močno si želim, da bi moji otroci rasli drugače.

Da bi se počutili videni, slišani in razumljeni.
Da bi njihova iskrica ostala živa.
Ne glede na to, kakšne izzive jim bo prineslo življenje.

In tako sem zdaj tu, v obdobju življenja, ko to uresničujem.
Ne samo za moja dva otroka, ampak za vse otroke.

Za vse otroke, ki bodo živeli v prihodnosti, ki si je mi niti predstavljati ne moremo, kakšna bo, glede na to kam frekvenca sveta drvi.

In verjamem, da bo ta prihodnost potrebovala nekaj drugega kot »popolne« otroke.

Potrebovala bo otroke, ki znajo čutiti.
Ki zaupajo sebi.
Ki znajo stati v svoji resnici, tudi ko je drugačna začrtanega kalupa.

Otroke, ki ne bodo nosili bremen naših neizrečenih zgodb, ampak bodo svobodni, da napišejo svoje.

In zato ustvarjam in delam vse, kar boš našla tu gori.

In kaj delam?

Pomagam mamam, ki čutijo, da želijo več.

Mamam, ki so si rekle, da se bo krog negativnih generacijskih vzorcev in travm zaključil pri njih.
Mamam, ki vedo, da se sprememba začne pri njih, v trenutkih, ko se ustavijo, zadihajo in pogledajo vase.
Mamam, ki se ne bojijo rasti, reflektirati, se učiti in predvsem opazovati svojega otroka.
Mamam, ki vedo, da so močna otrokova čustva pokazatelj, ne pa priložnost za kaznovanje.
Mamam, ki ne iščejo popolnosti, ampak povezanost.
Mamam, ki vedo, da jih otrok ne potrebuje brezhibnih, ampak prisotne.

Sem mentorica mamam, ki so pripravljene prisluhniti sebi, da lahko resnično slišijo svojega otroka.

Ker verjamem, da vsaka taka mama spreminja svet.

Ker vsakič, ko se mama odloči, da bo otroka res videla, zdravi tudi tisti del sebe, ki si je nekoč želel biti viden.

In tako, s temi koraki skupaj pišemo novo zgodbo.

Zgodbo generacije, ki bo znala ljubiti brez strahu, se izražati brez sramu in brezpogojno verjeti vase.

To je prihodnost, ki jo z vsem srcem podpiram in soustvarjam s teboj preko tega portala.

Za otroke prihodnosti.

Za naše notranje deklice iz spominov preteklosti.

Za vse nas zdaj tu, v sedanjosti. ❤️

In kdo sploh je Aneja?

Hja, jaz sem pa tista prijateljica, ki …

ne pije kave ali alkohola, bi pa lahko ure in ure gledala zvezde.
se rada smeji in bodri, a si dovoli tudi zastokati in čutiti žalost.
uživa v tišini in ji hkrati ni problem dati muziko na najvišjo glasnost.
se ji misli nikoli ne ustavijo in bo hkrati videla najhujšo in najboljšo opcijo.
bo vztrajala, tudi ko drugi ne bodo videli več smisla, če bo znotraj sebe čutila, da je to res to.
se bo res samo pod posebnimi pogoji in nekem velikem slučaju oglasila na klic od neznane številke.

Če bi obstajal kviz “Spoznaj Anejo” in bi voditelj vprašal:

“Kaj je študirala in od kod pridobiva vse svoje znanje, da ga potem deli naprej na tem portalu?”, sem prepričana, da bi vas večina odgovorila napačno. 😄

Ker ja, khm, big reveal, študirala sem računalništvo in informatiko v Ljubljani. In zdaj, ko gledam nazaj in poznam svojo Human Design zasnovo, vem, da je bila ta odločitev sprejeta iz čistega poskusa, da bi sledila poti, ki se je zdela “prava” za druge, ne pa res iz tega, kar bi moj notranji jaz dejansko želel ali potreboval. A vse je za nekaj dobro in ravno v tem obdobju, ko mi je bilo 22 let, sem videla, da to ni pot, ki jo želim hoditi celo življenje.

Znanje, ki ga boš dobila od mene, tako ne prihaja iz diplome psihologije ali kupa certifikatov (no, razen za nevroligvistično programiranje), ampak iz dolgih ur pridobivanja in testiranja znanj iz področja čustvene inteligence, notranjega kritika, zavestne vzgoje, osebne rasti in nenazadnje tudi Human Designa (učim se ga iz uradnih zapiskov in posnetkov Ra Uru Hu-ja) – torej vsega, kar mi pomaga razumeti, zakaj delamo to, kar delamo, in kako lahko to spremenimo, če nas ne podpira več.

To so tematike, ki v meni prižgejo neustavljivo radovednost in se v moji glavi lahkotno povežejo v skupno celoto.

Vprašaj me koliko je 7×8 in zmrzem. Nope, sem pa ne gremo. 🤣 Z največjim zadovoljstvom pa ti preko praktičnih idej pomagam odstranjevati plasti naučenih omejujočih prepričanj, iluzij in starih ran, da končno odkriješ, kakšna carica si, ko nehaš poslušati glasove, ki ti šepetajo vse od tega, da “nisi dovolj” pa vse do tega, da bi “morala biti drugačna”.💛